top of page
TELO je v CELOTI povezano z DUŠO in DUŠA je zlepljena na TELO.
Delujeta v PARU !
Zanimivo je dejstvo, da skoraj vsaka ženska, ki se srečuje z problemi zanositve PRVO pomisli " Kaj je narobe z mojim telesom ? ". To je seveda popolnoma naravni odziv, če gledamo seveda iz biološkega smisla. Jajčeca morajo zrastiti, mora priti do Ovulacije, Spermiji vstopijo, En se pregrizne čez vse in potem čaka, če ga bo GOSPA spustila v SVOJ SVET. Vendar se pri veliki večini žensk tudi razmišljanje " Kaj bi lahko bil vzrok, da ne moreva zanositi ", tukaj vstavi. Na biološki ravni. Hodijo od doktorja, do doktorja. Nobena pa se ne vstavi in vpraša " Ali se morda moj Vzrok nezanositve skriva v Umu, v moji Duši in je telesno stanje ( če problem dejanska v telesu obstaja ) samo posledica tega. Poznam tudi pare, ki so telesno zdravi, vendar ne morejo zanositi. Kje se torej pri njih skriva problem ? Ali je problem mogoče v tej zvezi v kateri sem s tem moškim ?
Kje se bi še lahko PSIHIČNI problem skrival ? Predstavljajmo si, da gledamo koledar pred seboj. Prvi dan koledarja je naš ROJSTNI DATUM in trenutni datum koledarja je današnji dan. Probajmo pomisliti kaj VSE se nam je zgodilo na tej časovni premici od rojstva do danes.
Prepričana sem, da si se spomnila Lepih Dogodkov in Grdih dogodkov. Če se z Grdimi - zavestnimi dogodki nismo nikoli soočili potem je to Nahrbtnik, ki ga nosimo naokoli po Svetu, čeprav GA NE RABIMO. Obstajajo pa še tisti Zelo Grdi dogodki, ki se jih ne spomnemo, ker smo jih potlačili. Te zelo Grdi dogodki ( če se sprožijo ) lahko vplivajo na nas iz nezavednega dela in nam škodijo. Taki dogodki bi lahko bili : ko sem bila stara 6 let me je oče vsak dan, ko sem prišla iz šole dva krat udaril po hrbtu; Mama in Ata sta se cele dneve in noči samo kregala - nisem imela nobenega ljubečega otroštva; noben od moje družine se z menoj ni nikoli igral ali ukvarjal; moji starši so mi kar naprej govorili, da sem ničvredna in da iz mene nikoli ne bo nič; šla sem se igrat na igrišče in sem se vsedla tam na gugalnico - prišla sta dva fanta in sta me prebutala do krvi; v šoli pri telovadbi me je učitelj poklical v kabinet - tam pa me je otipaval po luliki in ja sem morala držati v desni roki njegov penis.
Zveni obupno, kajne ? Ja se strinjam. Vse to se na žalost dogaja in taki dogodki nas držijo potem pri tleh, da ne moremo dihati, da ne moremo zanositi, da imamo tumorje in mrzle noge in kakršnekoli druge telesne in psihične težave, ki nas izključno samo ZAVIRAJO pri NAŠEM NAPREDKU. Napisala sem nekaj besednih zvez in želim, da jih prebereš. Pri vsaki malce počakaj in se opazuj. Opazuj svoje telo, svoje misli. "ALi se kaj dogaja ? "
Lista psihičnih stanj, ki si jih morda doživela ali doživljala v otroštvu in/ali v najstništvu in/ali v odraslosti :
- Želim se skriti pred vsem svetom
- Sem nič
- Sem predmet
- Žrtvujem se
- Kesam se
- Obdolžujem druge
- Dolžna sem polagat račune drugim
- Sramujem se
- Obžalujem
- Sem nekoristna
- Sem žrtev
- Se samoponižujem
- Sem nevredna
- Žalostna sem
- Doživljam grozo
- Strah me je
- Želim si, da bi šlo drugim slabo
- Sovražim druge
- Jezna sem
- Čutim bolečino v telesu
- Dolgčas mi je
- Mogoče me zanima nekaj novega...mogoče
Čustva obstajajo in ne moremo se jim ogniti. Najslabše je, da iščemo izgovore in se držimo k tlom z besedami " To ni nič. To bo minilo. Bo že boljše. Upanje umre zadnje."
Žal pri čustvih in pri celotni naši Časovni stezi dogodkov ne bo nič boljše, če stvari ne rešujemo SPROTI, ker se drugače samo nalagajo ena na drugo. Ko je kozarec poln, kaj se zgodi ?
Naučiti se torej moraš kako uspešno sproti sproščaš / izražaš svoja čustva. Beri.
bottom of page